Bolujete za astmo, ki spada med najpogostejše kronične pljučne bolezni

Njena pogostost se še veča, zlasti v razvitejših področjih, kjer je tudi več alergijskih bolezni.

Slabo zdravljena astma vam lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost vašega življenja ali ga celo nevarno ogroža.

Astmo je večinoma možno zelo uspešno zdraviti. Pravilno zdravljen bolnik z astmo je brez težav, je normalno telesno zmogljiv, nima nočnih poslabšanj astme in ima normalno pljučno funkcijo. Dobro se morate zavedati, da ste za zdravljenje astme odgovorni ravno toliko kot vaš zdravnik.

Brez znanja o astmi, poznavanja vprašalnika o urejenosti astme, obvladanja samozdravljenja poslabšanja astme in upoštevanja zdravnikovih navodil zdravljenje astme ne bo učinkovito.

UREJENOST ASTME

Ob pregledih zdravnik oceni urejenost vaše astme. Pri tem se opira na različne kazalnike urejenosti, ki so:
Vaši podatki: kašne so vaše težave, koliko ste od zadnjega pregleda utrpeli poslabšanj astme in kakšna so bila ta poslabšanja ali vas muči nočna astma ali astma ob naporu in ali imate še druge bolezni (srca, ščitnice, nosu ali obnosnih votlin, sladkorno bolezen). Seveda sta za urejenost astme kritična podatka če (še vedno?) kadite ter kolikšna je vaša telesna masa.
Seveda mora zdravnik vselej opraviti natačen telesni pregled.
Za oceno urejenosti lahko uporabimo vprašalnik za ugotavljanje nadzora nad astmo, kakršen je npr »asthma control test« (ACT) ali pa kakšen drug vprašalnik, ki jih je pri nas kar precej že na voljo. Obstaja tudi otroški ACT vprašalnik, ki je namenjen otrokom od 4. -12. leta starosti)

Pljučna funkcija: PEF in sprometrija
Nefarmakološki problemi: vaša zavzetost za zdravljenje, vaše znanje o vdihovalnikih ter znanje o drugih področjih astme, zavzetost za druge ukrepe (opustitev kajenja, urejanje okolja), poznavanje plana za samozdravljenje, poznavanje vprašalnika o urejenosti astme. Simptomi rinitisa ali sinusitisa ali zatekanje želodčne kisline v požiralnik?
Ocena jakosti astmatskega vnetja sapnic: pregled izmečka na prisotnost celic vnetnic (na primer eozinofilcev) ali pa izmera koncentracije dušikovega oksida v izdihanem zraku

Na podlagi teh ugotovkov pregleda zdravnik oceni uspešnost dosedanjega zdravljenja ter po potrebi predlaga nove ukrepe.
SAMOZDRAVLJENJE ASTME

Astma je nepredvidljiva in dinamična bolezen; tudi pri dveh bolnikih ne poteka enako. Zato ste seveda v sodelovanju z zdravnikom prav vi, bolniki tisti, ki lahko največ storite za uspešno zdravljenje. Poslabšanje astme lahko nastopi v nekaj urah ali se razvije v enem ali dveh tednih. Izjemoma lahko nastane hudo, nenadno poslabšanje astme tudi v nekaj minutah. Vendar so pomembno pogostejša težka in celo smrtna poslabšanja astme tista, ki nastaneno počasi. Torej imamo povsem dovolj časa, da takšna poslabšanja astme preprečimo. Samo znati je treba. Bistveno pri samozdravljenju astme je, da veste, kako prepoznati njeno poslabšanje in kako nato ukrepati, še pomembneje pa je, da veste, kako poslabšanje astme preprečiti. Svojo bolezen morate čimbolje poznati, razumeti pomen rednega zdravljenja in ga tudi pravilno izvajati. Redno si morate meriti tudi vrednost PEF.

kako nastane astma

OCENA UREJENOSTI ASTME S VPRAŠALNIKI
V poslednjih letih se je izkazalo, da vodenje astme z vprašalniki opazno pripomore k boljši nadzorovanosti astme. Strokovnjaki so oblikovali mnoge vprašalnike, ki imajo celo veliko skupnih lastnosti. Pri vseh se bolnik ali zdravnik sprašuje po štirih temeljnih kazalnikih urejenosti astme:
Pogostnost dnevnih simptomov
Pogostnost nočnih težav (nočne astme)
Pogostnost uporabe olajševalca
V kolikšni meri je bolnik zaradi astme omejen pri telesnih aktivnostih

Vprašalnik se izpolni za nazaj, načeloma po spominu. Nekateri vprašalniki so namenjeni za poizvedbo o simptomih v zadnjem tednu, drugi za zadnjih 14 dni, tretji pa za zadnji mesec dni. Razumljivo je, da poizvedba o podatkih zadnjega meseca bolje oceni povprečno stanje urejenosti astme kot če nas ti podatki zanimajo za krajši čas. Res pa je tudi, da se je vseh dogodkov za mesec dni nazaj verjetno težje spomniti, kot če jih ocenjujemo le za zadnji teden dni. Še posebej, ker z leti postanemo pač bolj pozabljivi. Vsekakor naj se vaš zdravnik odloči, kateri vprašalnik vam bo ponudil. Možno je celo, da vam bo ob novih zdravilih ali spremenjenih okoliščinah, ki bi utegnile hitro spremeniti urejenost astme, ponudil eno ali dvotedenski vprašalnik, za redno spremljanje astme pa enomesečni vprašalnik.

 

ACT (po angleško asthma control test) vprašalnik je tudi preprost vprašalnik s 5 vprašanji, ki se nanašajo na stanje vaše astme v zadnjih štirih tednih. Priporočljivo je, da se ga izpolni vsak mesec in se rezultate zapiše v dnevnik astme (ki je na koncu knjižice). 25 točk pomeni, da je vaša astma popolnoma urejena. Rezultat od 20-24 točk pomeni, da je nadzor nad astmo dober, ne pa popoln. Vaš zdravnik ali medicinska sestra vam lahko pomagata doseči popolni nadzor. Manj kot 20 točk pomeni, da v zadnjih 4. tednih niste imeli nadzora nad astmo. ACT vprašalnik je na voljo tudi na internetu. Seveda pa boste v pogovoru z zdravnikom tudi morali podrobneje oceniti vprašalnik, namreč zaradi katerega dela vprašalnika imate manjše od optimalnega števla točk. Kajti posamezen del neurejenosti astme lahko narekuje drugačno obravnavo, pa tudi vse težave morda niso (za vas) enako pomembne.

MERJENJE NAJVEČJEGA PRETOKA ZRAKA (PEF)
Pljučno zmogljivost oziroma zaporo dihal ocenjujemo z merjenjem največjega pretoka zraka pri izdihu na vso moč; pogosto ga označujemo s kratico PEF. Merimo ga z merilci pretoka ali PEF-metri. Te naprave so majhne in zlahka prenosne, tako da lahko izmerite PEF kadarkoli in kjerkoli, podnevi ali ponoči. PEF navadno redno merimo zjutraj še preden bolnik vzame zdravila za astmo in zvečer pred spanjem nekaj zaporednih dni. Rezultate meritev vedno zapišemo.

o astmi

o astmi 2

PEF je vedno treba meriti:
ob poslabšanju simptomov astme,
kadar bolnik porabi več olajševalca kot sicer,
ob virusni okužbi,
ob izpostavljenosti alergenu.

IZOGIBANJE SPROŽILCEM ASTME

Najpogostejši sprožilci ali dejavniki poslabšanja astme so:
– okužbe dihal (zlasti virusne okužbe zgornjih dihal)
– alergeni
– izpostavljenost dražljivcem (npr. tobačnemu dimu ali smogu)
– kronično vnetje nosu (kronični rinitis –alergijski ali nealergijski)
– kronično vnetje obnosnih votlin (kronični sinusitis)
– zatekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik
– neprenašanje aspirina in drugih antirevmatikov,
– opustitev ali prekomerno zmanšanje dnevnega odmerka preventivnih zdravil!

Astmo je bistveno težje obvladovati če:
– kadite – večini kadilcev je astmo nemogoče urediti. Če kadite morate s to razvado takoj prenehati! Bolnikom z astmo ki kadijo pljučna funkcija bistveno hitreje upada, kot pri nekadilcih astmatikih,
– ste predebeli – nujno je vzdrževati primerno telesno maso,
– imate obolelo ščitnico,
– imate sladkorno bolezen
– imate znake popuščanje srca.

Za obladovanje astme morate zdravila prejemati redno ter morate povsem obvladati tehniko vašega vdihovalnika.
V pomoč vam je na koncu tega priročnika dodano poglavje o pravilni tehniki uporabe vdihovalnikov.
V dilemi se nujno posvetujte z vašim zdravnikom ali medicinsko sestro.
Brez znanja o pravilni uporabi vašega vdihovalnika boste prejeli v pljuča manj ali morda nič zdravila.
Ter boste na istem, kot da se sploh ne zdravite!
Alergene pri astmi večinoma vdihujemo in jih zato imenujemo vdihani alergeni.
Zunanje alergene najdemo na prostem. To so večinoma pelodi različnih trav, dreves ali plevelov in spore plesni.
Notranji alergeni se nahajajo v bivalnem okolju.
Izvirajo iz nekaterih vrst hišnih pršic, psov, mačk in drugih sesalcev, ščurkov ter znotrajhišnih plesni.
PEF si morajo na redne razmake rutinsko meriti tudi tisti bolniki, ki simptome poslabšanja astme preslabo zaznavajo. Z merjenjem PEF si pomagamo tudi pri začetni obravnavi astme, ko odkrivamo sprožilce astme in določamo najprimernejše zdravljenje. Vaš zdravnik vam bo glede na obliko astme priporočil za vas najustreznejši način merjenja PEF.

PREPREČEVANJE POSLABŠANJA ASTME
Poslabšanje astme preprečujemo z zmanjševanjem oziroma zaviranjem astmatskega vnetja.
Pomemben ukrep je izogibanje alergenom in dražljivcem, kar pa ni vedno in v celoti mogoče in tudi skoraj nikoli ne zadošča.
Priporočljivo je cepljenje proti gripi. Zlasti pa je potrebno redno in dolgotrajno jemati zdravila – preprečevalce, ki zavirajo vnetje.

ZGODNJE PREPOZNAVANJE POSLABŠANJA ASTME
Hitreje ko boste spoznali grozeče poslabšanje astme, hitreje in učinkoviteje boste lahko ukrepali. Poslabšanje astme napovedujejo naslednji simptomi:
– dražeč kašelj, predvsem ponoči,
– oteženo dihanje, predvsem ponoči,
– tiščanje v prsnem košu,
– piskanje v prsnem košu,
– težko dihanje, ki se pojavi pri telesni aktivnosti,
– pospešeno dihanje in večji srčni utrip.

Poslabšanje astme lahko predvidite tudi z merjenjem pljučnega pretoka (PEF), saj se pretok velikokrat zmanjša, še preden zaznate kakršnekoli simptome. Tudi zvečana poraba olajševalca – kratkodelujočega bronhodilatatorja v pršilu je znak, da gre za poslabšanje astme.

Imate astmo, pa ne veste kako do nje pride?

Na žalost tudi največji strokovnjaki ne poznajo odgovora na to vprašanje.

Dejavniki, ki vodijo v nastanek astme so mnogi.

Dokaj dobro znano je, da gre za mešanico genetskih dejavnikov ter dejavnikov iz okolja.

Več možnosti za razvoj astme imate če živite v urbanem okolju v državah zahoda.

Manj astme pa se pojavlja pri posameznikih iz podeželjskih okolji, tistih, ki imajo več sorojencev, so zgodaj vstopili v vrtec.

Vsi te dejavniki pripeljejo do stanja v dihalih, ki sproži kronično vnetje dihalnih poti.

Te poti postanejo zaradi vnetja preobčutljive na povsem običajne dejavnike, kot so okužbe, mrzel zrak, napor, določene alergene in ne-alergene snovi iz okolja.

Ko se človek z astmo prehladi, diha mrzel zrak, je v stiku s spečifično snovjo, se njegova dihala preveč odzovejo.

Dihalne poti se zožijo in pride do AKUTNEGA NAPADA (kašelj, težko dihanje, dušenje, piskanje).

Zdravila za astmo so učinkovita le če jih jemljemo tako, kot jih je predpisal zdravnik.

Dosledno jemanje preprečevalcev vodi v zmanjšanje vnetja v dihalih, posledično imamo manjkrat akutne napade astme in manjšo potrebo po olajševalcih.

Bolniki se morajo o svoji bolezni čim bolj poučiti, se zavedati kroničnosti vnetja v dihalnih poteh in torej načrtovati vse spremembe zdravljenja skupaj z lečečim zdravnikom in tudi pulmologom.

Stremimo k temu, da bolnik praktično sploh ne bi imel težav. Toda ko bolnik nima težav, lahko njegova zavzetost za zdravljenje popusti, kar je lahko včasih tudi nevarno. Le s podrobnim poznavanjem bolezni in upoštevanjem zdravnikovih navodil lahko bolnik živi aktivno in kakovostno življenje astmi navkljub.