V četrtek 8. marca 2018 je svetovni dan ledvic. Ledvice so parni organ na vsaki strani hrbtenice – nahajajo se pod rebri in imajo fižolu podobno obliko. Njihova glavna vloga v telesu je vezana na filtracijo krvi, ki poteka v posebnih delih imenovanih nefroni. S filtracijo krvi se iz krvi odstranijo vse odpadne snovi, ki jih telo ne potrebuje, ledvice prav tako nadzirajo količino telesnih tekočin in ohranjajo ustrezno količino elektrolitov. Prefiltrirana kri se iz ledvic vrne v telo. Odpadne snovi pa se pretvorijo v urin, ki nato prehaja v sečni mehur od koder se preko sečnih poti izloči iz telesa.

Če vas zanima več o vlogi in delovanju ledvic, priporočamo ogled kratkega videa:

https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/chronic-kidney-disease/multimedia/kidney-disease-animations/vid-20207524

 

Med bolezenska stanje povezana z ledvicami spadajo:

  • Pielonefritis: okužba zgornjih sečil, za katero je značilno slabo počutje, povišana telesna temperatura, mrzlica, bolečine v ledvdenem predelu, redko pa tudi bruhanje in driska. Gre za bakterijsko okužbo v ledvicah, ki se najpogosteje pojavi kot posledica nezdravljeneega vnetja sečnega mehurja.
  • Glomerulonefritis: je povezan s prekomernim odzivom imunskega sistema posameznika, ki napade ledvice in povzroči vnetje in poškodbe ledvic. Težave, ki se ob tem pojavijo so povezane s prisotnostjo krvi in proteinov v urinu. Stanje lahko vodi tudi v odpoved ledvic.
  • Ledvični kamni: minerali v urinu tvorijo kristale (kamne), ki so lahko tako veliki, da zablokirajo pot urina. Ledvični kamni veljajo za eno najbolj bolečin stanj. Izločijo se lahko spontano – ali se bodo izločili spontano ali ne, je odvisno od njihove velikosti, oblike in lokacije kamna. Spontano izločitev se spodbudi z dobro hidracijo. Včasih pa so potrebni minimalno invazivni posegi, kamor spada perkutano drobljenje ledvičnih kamnov ter odstranitev kamnov iz spodnje tretjine sečevoda z ureterorenoskopom. Če se kamni zagozdijo, lahko v sečevod urolog uvede poseben kateter, s katerim se vzpostavi odtok seča iz ledvice v mehur. Če te tehnike minimalne invazije ne delujejo, pa je potreben operativni poseg. Da bi stane ledvičnih kamnov preprečili, je potrebno preventivno vnašati zadostne količine tekočin.
  • Policistična bolezen ledvic: je genetsko stanje, ki se izraža v obliki velikih cist na obeh ledvicah.
  • Diabetična nefropatija: stanje, ki se pojavi pri sladkornih bolnikih, pri katerih visok krvni sladkor poškoduje ledvice in vodi v pojav kronične ledvične bolezni. Prav tako se lahko v urinu pojavijo proteini.
  • Rak na ledvicah: najpogostejši vzrok za pojav raka na ledvicah je kajenje, zato se priporoča opustitev kajenja.

Z ledvicami so torej povezane številne bolezni, najpogostejši simptomi in znaki ledvičnih bolezni pa so lahko različni. Prvi znak je bolečina – ta ni povsem značilna za ledvično bolezen, najpogosteje je povezana z napadi ledvičnih kamnov. Bolečina je običajno zelo huda, pojavlja se v intervalih in je lokalizirana v ledvenem predelu – njena smer nam pove tudi smer gibanja ledvičnih kamnov. Tudi ostali znaki so dokaj nespecifični in vključujejo: izgubo apetita, slabost, kolcanje, kovinski okus v ustih, bruhanje, utrujenost, zasoplost, otekanje, kožne spremembe (rumenkasta obarvanost kože ob normalo obarvanih beličnicah je zelo značilen znak ledvične bolezni), lahko se pojavijo krči ter sindrom nemirnih nog.

Znaki, ki pomenijo alarm za obolenje ledvic in naj vas takoj spodbudijo k obisku pri osebnem zdravniku so:

  • Krvav, rdečkast ali rjavkast seč, ki je moten ali se močno peni;
  • Neobičajno uriniranje – običajno pomeni značilno za vas – vsako odstopanje (bodisi, da urinirate pogosteje ali redkeje) ali če morate urinirati tudi ponoči, lahko opozarja na obolenje ledvic;
  • Če se količina poveča ali zmanjša, ali če povsem nehamo hoditi na vodo;
  • Če imamo bolečine v ledvenem predelu, spodnjem delu trebuha, če je uriniranje pekoče in so bolečine povezane s povišano temperaturo, mrzlico ali slabim počutjem, je vsekakor potreben obisk pri zdravniku;
  • Če opazimo otekline nog, prstov rok ali otekline okoli oči lahko pomislimo na nepravilno delovanje ledvic.

Dejavniki, ki povečajo tveganje za razvoj bolezni ledvic so: sladkorna bolezen, visok krvni tlak, srčno-žilna obolenja, kajenje, debelost, genetske predispozicije, nenormalna zgradba ledvic in starost (več kot 50 let). Prekomerna raba protibolečinskih tablet (npr. aspirin, ibuprofen) lahko vodi v poškodbe ledvic, zato je potrebno natančno prebrati navodila o njihovi uporabi in se ob rednem uživanju teh sredstev posvetovati z osebnim zdravnikom. Cigaretni dim lahko poškoduje ledvice ali poslabša obstoječe stanje v primeru, da so te že poškodovane. Če imate že prisotna druga bolezenska stanja, se posvetujte z zdravnikom o nasvetih za ohranjanje stanja in se pozanimajte o testih za ugotavljanje morebitnih znakov poškodb ledvic.

V videu, ki si ga lahko ogledate, so predstavljeni najpogostejši vzroki za bolezni ledvic, ki so povezani z nezdravim življenjskim slogom: https://www.youtube.com/watch?v=t-WGGQckOhU

Kaj lahko naredimo sami, da ledvice ohranimo zdrave? Med splošnimi preventivnimi ukrepi so vzdrževanje normalne telesne mase, redna telesna dejavnost (ta naj traja vsaj 150 minut na teden, pri njej pa moramo doseči 50 – 70% največje srčne frekvence oziroma vsaj trikrat na teden). Priporočajo se vse oblike dejavnosti kot so (intenzivna) hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in podobno. Prehrana naj vsebuje čim manj soli ter živalskih maščob ter veliko sadja in zelenjave. Priporoča se zmeren vnos beljakovin s hrano. Pomembno je, da je prehrana uravnotežena preko celotnega dneva, kar pomeni, da ne opuščamo nobenega obroka v dnevu. Vsak dan je potrebno vnesti tudi zadostne količine tekočin, najboljše vode – količina naj bo takšna, da boste odvajali 1,5 do 2 litra urina.

Ko se bolezen ledvic pojavi, se začne zdravljenje, ki vključuje predpisovanje zdravil, ki sočasno urejajo krvni tlak in zmanjšajo izločanje beljakovin s sečem. Pomembno je zavedanje, da so zdravila za urejanje krvnega tlaka učinkovita le, če sočasno omejimo tudi vnos soli s hrano. Pomembna sta tudi regulacija nivoja holesterola in nivoja krvnega sladkorja – z ureditvijo obeh, je možno doseči nadzor nad kronično ledvično boleznijo. Če ukrepi ne pomagajo in ledvice kljub vsemu odpovedo, je potrebna dializa krvi.

Hemodializa je postopek, ko se kri filtrira v zunanji umetni ledvici, pri čemer se skozi membrano v dializno raztopino izločijo strupene snovi in voda, prečiščena kri pa se nato vrne v telo. Na ta način umetna ledvica opravi nalogo, ki bi jo sicer opravile ledvice v telesu. Večinoma imajo bolniki dializo trikrat tedensko (čas trajanja pa je 4 do 6 ur). Samo trajanje in pogostost hemodialize sta odvisna od posameznika (telesna masa, delovanje ledvic, vnos vode in soli itd.).

Poleg hemodialize obstaja še trebušna dializa, kjer vlogo membrane opravi trebušna mrena bolnika. Pri tem se bolniku najprej z operativnim posegom v trebuh vstavi kateter. Ko se za zaraste, si bolnik sam običajno štirikrat dnevno v trebušno votlino vtoči dializno raztopino, nato pa po nekaj urah iztoči dializat z odpadnimi snovmi in vodo. Ta oblika dialize se izvaja redkeje – z njo se zdravi le ena desetina bolnikov s kronično odpovedjo ledvic.

Dializni centri so razpršeni po celotni Sloveniji, prav tako imajo bolniki urejen prevoz do dialize in iz nje, zato so lahko bolniki samostojni in neodvisni. Kako bo dializa vplivala na posameznikovo življenje je v veliki meri odvisno tudi od bolnika samega – kako sprejema bolezen in hemodializo. Pri samem hemodializnem zdravljenju se lahko pojavijo tudi zapleti, npr. znižanje ali povišanje krvnega tlaka, prsna bolečina, srčne aritmije, krvavitve, mrzlice in vročina, zračna embolija itd.

Letošnji svetovni dan ledvic, ki sovpada s svetovnim dnevom žena, poteka pod geslom: Vključi se, ceni se, informiraj se. Kronična ledvična bolezen lahko vodi do hudih zapletov, končno lahko privede do odpovedi ledvic in celo smrti. Med ženskami je bolezen trenutno na osmem mestu najpomembnejših vzrokov smrti. Pri ženskah se kronična ledvična bolezen pojavi pogosteje kot pri moških, je pa število žensk, ki se zdravijo z dializo manjše kot pri moških. Zanimivo je tudi dejstvo, da ženske pogosteje darujejo ledvico za presaditev kot moški.

Ženske, ki imajo kronično ledvično bolezen v blagih oblikah (stopnji 1 in 2) in normalen krvni pritisk, običajno nimajo težav v nosečnosti. Pri ženskah, ki imajo resnejše kronično obolenje ledvic (faze 3 – 5), je tveganje za zaplete med nosečnostjo večje. Pri najtežjih primerih je tveganje za otroka in mater tako veliko, da se bolnicam nosečnost odsvetuje. Ženske, ki imajo dializo, so zaradi dialize bolj podvržene anemiji (to pomeni, da ima njihova kri manj rdečih krvničk) in spremembam v hormonskem ravnovesju. Obe stanji omejujeta normalne menstrualne cikle, zaradi česar ima lahko ženska težave pri zanositvi. Pri ženskah, pri katerih je prišlo do odpovedi ledvic se tako nosečnost, zaradi visoke stopnje tveganja za preživetje matere in otroka, odsvetuje.

Ženske, ki so imele transplantacijo ledvic in se v splošnem dobro počutijo, imajo redne menstrualne cikle in so zdrave, težav pri zanositvi ne bi smele imeti. Pri tem je pomembno samo, da ženska z zanositvijo počaka vsaj za obdobje enega leta po transplantaciji ledvice. Ne glede na vse, pa se mora ženska o svojih željah po nosečnosti, pred zanositvijo pogovoriti s svojim zdravnikom, saj je v določenih primerih, zaradi prevelikih tveganj, tudi po transplantaciji ledvice, tveganje za mater in otroka preveliko. Prav tako lahko na normalen razvoj otroka vplivajo tudi zdravila, ki jih ženska po transplantaciji jemlje.

 

 

Kronična ledvična bolezen je običajno posledica nezdravega načina življenja. Najbolj ogroženi so sladkorni bolniki, bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, sečnimi kamni, starejši od 50 let, kadilci in osebe s prekomerno telesno maso. 8. marca 2018 se bo v okviru svetovnega dneva ledvic izvajalo meritve, kjer boste lahko preverili zdravje vaših ledvic. Na spletni strani: http://www.svetovnidanledvic.org/event si lahko ogledate, v katerem, vam najbližjem kraju, lahko greste na ta dan opraviti brezplačne meritve krvnega tlaka in testiranje seča za prisotnost beljakovin.

 

Literatura:

http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/I-301-15.pdf

https://www.kidney.org/atoz/content/pregnancy

https://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/957b02a34d28fa7653072943b75db265.pdf

http://www.svetovnidanledvic.org/resources/files/Od_otrostva_naprej_na_svoje_ledvice_glej.pdf

https://www.sb-celje.si/media/files/dokumenti/Nasveti_-_ledvicni/KLB_zgibanka-koncna_pdf.pdf

https://www.webmd.com/kidney-stones/picture-of-the-kidneys#1